Premikanje po spletni učilnici Arnes (Maj 2024)
Program konstelacije je preklical ameriški program vesoljskih poletov, ki je bil načrtovan kot naslednik programa vesoljskih letal. Njeni prvi leti so bili načrtovani, da bodo leta 2015 astronavti prepeljali na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Vendar pa so bile misije na Luno do leta 2020 in na Mars, ki so bile glavni poudarek ozvezdja.
Januarja 2004 ameriški pres. George W. Bush je Nacionalno upravo za letalstvo in vesolje (NASA) pozval, naj nadaljuje z misijami na Luno in nato začne misije na Mars. Ključna zahteva je bila, da se ta novi program financira z upokojitvijo vesoljskega letala leta 2010 po dokončanju ISS. Novi program, ki so ga po prvi ladji ameriške mornarice poimenovali Constellation, bi vključeval lansirna vozila, posadko in vesoljsko plovilo.
Številne možnosti za nove lansirne naprave, vključno s prilagoditvami obstoječih raket Delta IV ali Atlas V, preden se je odločilo, da bodo izkoristili tehnologijo vesoljskih šatlov za izdelavo dveh novih lansirnih vozil. Junija 2006 je NASA imenovala nove izstrelke Ares, po grškem kolegu rimskega boga Mars. Ares I je bil zasnovan za prevoz posadke vesoljskega plovila, večji Ares V pa je bil zasnovan za prevoz težjih tovorov, kot je lunarna zemlja.
Avgusta 2006 je posadka vesoljskega plovila, ki so ga sprva poimenovali Raziskovalno vozilo posadke, po ozvezdju poimenovali Orion. Orion bi bil premer 5 metrov (16 čevljev) in bi imel izstrelno maso 22.700 kg (50.000 funtov). Sestavljena bi bila iz stožčastega modula posadke in valjastega servisnega modula in bi bila sposobna preživeti šest mesecev, privezanih na ISS. Modul posadke bi imel prostornino 20 kubičnih metrov (700 kubičnih čevljev), polovico tega bivalnega prostora. Zasnovana je bila za prevoz štiričlanske posadke. (Prvotno je bil Orion zasnovan tako, da je šel šest ljudi na ISS in štiri na Luno, vendar se je NASA odločila, da se bo najprej osredotočila na štiričlanski model in pustila Orionu za šest oseb kot možnost za kasneje v programu Constellation.) V servisnem modulu bi bil nameščen glavni pogonski sistem, sistem za nadzor položaja in kisik in voda za modul posadke. Celotna konfiguracija je spominjala na vesoljsko plovilo Apollo, vendar bi servisni modul črpal energijo iz namestljivih sončnih panelov in ne iz gorivnih celic. Prototip Orion je bil NASA dostavljen konec leta 2007. Prvi in edini testni let Aresa I se je začel 28. oktobra 2009, prvo izstrelitev s posadko pa je bilo sprva predvideno, da bo leta 2015 usmerjena na ISS.
Decembra 2007 je NASA imenovala lunarni posednik Altair, po najsvetlejši zvezdi v ozvezdju Aquila. Aquila je latinska beseda za orla, ki je bilo tudi ime prvega posadnega vesoljskega plovila, ki je pristalo na Luni, lunarnega modula Apolla 11. Altair bi bil dvostopenjsko vesoljsko plovilo (etapa spuščanja in vzpona) in bi na Luno pristali štirje astronavti. Njegova začetna masa bi bila 37.800 kg (83.300 funtov).
Za posadko na Luno bi najprej izstrelil Ares V, ki bi Altair prepeljal v Zemljino orbito. Ares, ki bi ga nato izstrelil z Orionom, bi se spopadel z etapo vzpona z Altairjem. Druga etapa Aresa V bi bila kraljena, da bi poslala Altairja in Oriona na Luno, po tem pa bi se priklopljeno vesoljsko plovilo umaknilo iz iztrošene etape. Glavni motor servisnega modula bi upočasnil Altair in Orion, da bi lahko vstopil v lunarno orbito. Štiri posadke bi se premestile v Altair in pristale na Luni. Na zgodnjih misijah bi površinska odprava trajala en teden. Stopnja spuščanja Altairja bi služila kot izhodiščna platforma za stopnjo vzpona, ki bi se z Orionom uprla v lunarno orbito. Posadka bi se nato premestila v Orion, po katerem bi etapo vzpona iztrebili. Glavni motor servisnega modula bi bil uporabljen za izhod iz lunarne orbite. Tik preden bi vesoljsko plovilo ponovno prešlo na Zemljino atmosfero, bi bil servisni modul razstreljen. Kapsula bi nato zavrgla bazalni toplotni ščit in namestila svoja tri padala. Običajni način vrnitve bi bil na kopnem v Združenih državah Amerike, a če bi bilo to potrebno, bi kapsulo lahko poškropilo na morju.
Maja 2009 je uprava pres. Barack Obama je napovedal, da bo pregledal ozvezdni program, da bi ugotovil, ali bi bila to najboljša možnost za vesoljski polet, ki ga je posadila ZDA, po koncu programa vesoljskega letala. Oktobra 2009 je revizijski odbor sporočil, da je bil razpored programa Constellation zaradi bistvenega povečanja NASA-jevega proračuna nerealen, prvi posadki letala Ares I se je verjetno zgodil med letoma 2017 in 2019. Februarja 2010 je Obamova administracija preklicala program ozvezdja v prid komercialnih letov na ISS in raziskav o znižanju stroškov posadke v vesolju.
Vendar je aprila 2010 Obama napovedal, da se bodo dela nadaljevala na Orionski kapsuli, vendar kot na vozilu, zasnovanem izključno za astronavte, ki bi se v sili rešili ISS-a. Orion je bil leta 2013 vključen v misijo za preusmeritev asteroidov, v kateri bi v začetku leta 2020 sonda s površine asteroida potegnila balvan in ga odnesla v lunarno orbito, kjer bi ga astronavti na krovu vesoljskega plovila Orion lahko preučevali. Orion je imel prvi test letenja 5. decembra 2014, v katerem je kapsula, ki jo je izstrelila raketa Delta IV Heavy, naredila dve orbiti. Preusmeritvena misija asteroidov je bila preklicana leta 2017. Razvoj Oriona se je kljub temu nadaljeval in istega leta je Orion postal del Artemis, posadnega programa raziskovanja lune, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa.
