Družina rastlin vodnih lilij
Družina rastlin vodnih lilij

Tajska 2019 hranjenje 200-ih žiraf / Thailand 2nd part from Bangkok Safari World (Maj 2024)

Tajska 2019 hranjenje 200-ih žiraf / Thailand 2nd part from Bangkok Safari World (Maj 2024)
Anonim

Vodna lilija, (družina Nymphaeaceae), katera koli od 58 vrst v 6 rodih sladkovodnih rastlin, ki izvirajo iz zmernih in tropskih delov sveta. Večina vrst vodnih lilij ima zaobljene, razrezano, voskaste liste na dolgih steblih, ki vsebujejo veliko zračnih prostorov in plavajo v tihih sladkovodnih habitatih. Stebla izhajajo iz debelih, mesnatih, plazečih podvodnih stebel, ki so zakopana v blatu. Pozorni, dišeči, samotni cvetovi nosijo na ali nad vodno gladino na dolgih steblih, ki so pritrjeni na podzemna stebla. Vsak cvet v obliki skodelice ima spiralno postavitev svojih številnih cvetnih listov.

Cvetovi večine vrst imajo veliko prašnikov (moške reproduktivne strukture). Nekateri cvetovi se odprejo le zjutraj ali zvečer, da privabijo opraševalce žuželk. Plod je ponavadi oreščkov ali jagodičast. Nekateri plodovi zorijo pod vodo, dokler se ne pokvarijo ali razpadejo, semena pa odplavajo ali potonejo. Nekateri vodni liliji imajo tudi potopljene liste. Vsi člani družine so trajnice, razen rodu Euryale, enoletne ali kratkotrajne trajnice, ki jih najdemo le v Aziji.

Rod Nymphaea sestavljajo vodne lilije ali vodne nimfe s 46 vrstami. Navadna severnoameriška belo vodna lilija ali ribniški lili je Nymphaea odorata. Evropska bela vodna lilija je N. alba. Obe vrsti imata rdečkasto listje, ko so mladi in veliki dišeči cvetovi. Listni listi N. alba imajo globok, ozek zarez. Druge vrste nimfeje imajo rožnate, rumene, rdeče ali modre rože; veliko vrst je hibridnega izvora. Lotos staroegipčanske umetnosti je bil ponavadi modri lotos (N. caerulea). Egiptovski lotos, N. lotus, ima zobate liste in dolge stebla, ki se dvigajo nad vodno gladino, da podpirajo bele cvetove, ki cvetijo ponoči in ostanejo odprti do poldneva.

The genus Nuphar, with about 10 species distributed throughout the Northern Hemisphere, includes the common yellow water lily, cow lily, or spatterdock (Nuphar advena) of eastern North America. The yellow water lily has submerged leaves that are thin and translucent and leathery floating leaves.

The largest water lilies are those of the tropical South American genus Victoria, comprising two species of giant water lilies. The leaf margins of both the Amazon, or royal, water lily (V. amazonica, formerly V. regia) and the Santa Cruz water lily (V. cruziana) have upturned edges, giving each thickly veined leaf the appearance of a large, shallow pan 60 to 180 cm (about 2 to 6 feet) across and accounting for its common name, water platter. The fragrant flowers of Victoria have 50 or more petals and are 18 to 46 cm (about 7 to 18 inches) wide. They open white toward evening and shade to pink or reddish two days later before they wither, to be replaced by a large berrylike fruit.

Water lilies provide food for fish and wildlife but sometimes cause drainage problems because of their rapid growth. Many varieties have been developed for ornamental use in garden pools and conservatories. Two aquatic families related to the water lilies are the water shields and the fanworts, making up the family Cabombaceae. Nymphaeaceae and Cabombaceae are members of the water lily order, Nymphaeales.