bk23_window2NOE_32do49 (Maj 2024)
Makromolekula, vsaka zelo velika molekula, običajno s premerom od približno 100 do 10000 angstromov (10 - 5 do 10 - 3 mm). Molekula je najmanjša enota snovi, ki ohrani svoje značilne lastnosti. Makromolekula je takšna enota, vendar je bistveno večja od navadne molekule, ki ima običajno premer manj kot 10 angstromov (10 - 6 mm). Plastika, smole, številna sintetična in naravna vlakna (npr. Najlon in bombaž), guma ter biološko pomembni proteini in nukleinske kisline spadajo med številne snovi, ki jih sestavljajo makromolekularne enote.
metabolizem: Sinteza makromolekule
Za tvorbo polisaharidov in fosfolipidov iz njihovih sestavnih gradnikov ni potrebno le vlaganje energije
Makromolekule so sestavljene iz veliko večjega števila atomov kot navadne molekule. Molekula polietilena, plastičnega materiala, lahko na primer sestavlja največ 2500 metilenskih skupin, od katerih je vsaka sestavljena iz dveh vodikovih atomov in enega ogljikovega atoma. Ustrezna molekulska masa takšne molekule je približno 35.000. Inzulin, beljakovinski hormon, ki je prisoten v trebušni slinavki in je odgovoren za uravnavanje ravni sladkorja v krvi, ima molekularno enoto, pridobljeno iz 51 aminokislin (same molekule, ki vsebujejo ogljik, vodik, kisik, dušik in včasih žveplo). Določena je bila natančna molekularna teža inzulina pri govedu 5,734.
